Količina časa, ki ga imamo na voljo je vedno enaka za vse. Samo kaj naredimo s tem časom pa je odvisno od vsakega od nas. Navajeni vsakodnevne rutine se ne zavedamo, da ničesar iz urnika nismo izpustili in dali stran. Niti se največkrat ne zavedamo, da obstaja počitek z namenom.
Današnji tempo življenja pogosto dojemamo kot naporno, stresno, vedno v dogajanju, zaradi česar doživljamo občutek prebremenjenosti, utrujenosti ali celo izgorelosti. Ko se trudimo, da bi sledili vsemu kar imamo na urniku, se največkrat počutimo ujetniki kolesja življenjskih zahtev. Seveda si nas večina želi drugače, ampak se zdi kot da vrtinec dolžnosti narekuje tempo, pogoltne ves prosti čas in ne izpusti iz primeža dela.
V iskanju ravnovesja se nam lahko zgodi, da je kar naenkrat na seznamu opravil še več aktivnosti in opravkov v našem dnevu. Kar naenkrat dodamo svojemu prezaposlenemu dnevu še jutranjo meditacijo, zaradi katere vstanemo še vsaj pol ure prej kot običajno. V iskanju dobrega počutja sledimo trem webinarjem naenkrat, nekaj pa si jih puščamo da si jih ogledamo za nazaj, kar nas gloda, saj ne sledimo vsemu. Da ne zanemarimo svojega družabnega življenja, se videvamo s prijatelji, saj to vendar vsi pravijo, da je družabno življenje vir zabave, sprostitve. Tako ugotovimo, da je ponedeljek zvečer rezerviran za skupino, ki nas uči pravilnega gibanja, torek za prijateljice, sredo in četrtek popoldne pa tako ali tako vozimo otroke pošolskih dejavnostih. Kadar pa imamo prost petek, ko seveda kdo od bližnjih ne praznuje rojstnega dne, stisnemo še kakšno opravilo.
Vmes normalno opravljamo redno službo, ki ima le malokrat najmanj osem urni delovnik (kot da je to normalno?), gospodinjimo, negujemo odnos s partnerjem, vozimo otroke na vse konce in že po kratkem času ugotovimo, da smo v iskanju ravnovesja in boljšega počutja postali še bolj utrujeni in izmozgani.
Je ravnovesje sploh možno?!
Ves vloženi trud, da bi ravnovesje poiskali in izboljšali svoje počutje, lahko privede do še več stresa.
Razumljivo je, da se potem sprašujemo ali je ravnovesje sploh možno?! Je to samo mit, ki ga uspe uresničiti nekaj srečnežem?
Je in ni.
Količina časa, ki ga imamo na voljo je vedno enaka za vse. Samo kaj naredimo s tem časom pa je odvisno od vsakega od nas. Navajeni vsakodnevne rutine se ne zavedamo, da ničesar iz urnika nismo izpustili in dali stran. Niti se največkrat ne zavedamo, da obstaja počitek z namenom.
Ko poskušamo poiskati ravnovesje, se moramo zavedati, da bomo morali zmanjšati obseg nečesa, na račun drugega. Mogoče ne bomo imeli čas za družabno življenje in bomo morali zmanjšati obseg družabnega življenja na račun dela. Mogoče ne bomo imeli toliko časa za delo, ker so na vrsti prijatelji, družina. Če potrebujemo čas za počitek, čas zase, se moramo se zavedati, da gre vedno vzeti čas na račun drugega. Ne bomo mogli vsega nadzorovati in s tem ni nič narobe. Ali pa obratno, če smo ravno sredi projekta, ki zahteva velik angažma in veliko dela, se moramo zavedati, da bo moralo iz urnika odpasti nekaj družabnih trenutkov. Vsaj za nekaj časa. Vendar je pomembno vedeti nekaj neizpodbitnega, da delu vedno sledi počitek. Vedno. Tudi ta nam bo potem vzel nekaj časa. In prav je tako.
