Veliko je napisanega in govora o tem kako biti bolj učinkovit, fokusiran, fizično in psihično odporen, da lahko dosežemo več, naredimo več dela v enem dnevu, v osmih delovnih urah. Kako ostati tudi po delovniku v dobrem stanju, da opravimo še vse popoldanske zadolžitve. Kako ostati tudi po vseh popoldanskih obveznostih vseeno spočit, da so večerne ure prijetne in mi čili kot da je jutro. In potem kako tudi po aktivnem večeru v miru zaspati in se polno naspati, da gremo zopet v nov dan polni energije. Z dneva v dan. Z vmesnim kratkim dopustom, ki je po možnosti aktiven, da čimveč zaužijemo tistih drugih aktivnosti, ki sicer ne sodijo v delovni tempo tekom leta.
Pogosto se nam zdi, da moramo narediti in imeti še več, da bomo boljši in bili bolje kot prej. Edino tako znamo meriti svoj uspeh in na njega prilepiti svoje zadovoljstvo.
Pa je to res kar si želimo?
Pomislite, je biti neprestano aktiven, delati več, biti na vseh koncih, biti povsod, samo s seboj ne, res kar si želite?
iskreno …. Jaz si ne. Rada bi delala manj. Želim si več prostega časa. Zase. Časa da sem lahko s svojimi dragimi. Da sem tam, kjer se počutim dobro.
To ne pomeni, da si ne želim delati in uresničevati ciljev in imeti določene stvari. Namreč, imam cilje in imam načrtovane stvari, ki jih želim doseči. Vendar nočem, da je moje življenje neskončen vrvež.
Toda kje so se izgubili trenutki počasnosti, brezskrbnosti, umirjenosti, lahkotnosti?
Naše prioritete se spreminjajo
Tekom let se naše prioritete spreminjajo. Verjamem, da si še vedno želimo doseči stvari in imamo zato tudi postavljene cilje, ki jih želimo doseči. To je prav, da se ne spremeni. Vendar izpolnjevanje dolžnosti in kljukanje s seznama vseh opravil samo da je opravljeno ni več dovolj. Nočemo samo narediti več in doseči več. Želimo narediti manj in imeti več od tega kar naredimo. Še vedno si želimo uspeh, vendar ne želimo, da nas uspeh stane življenja.
Kaj me izpolnjuje?
Tisto kar se spreminja je da postopoma na lestvico prioritet pride »delati prave stvari«, »delati v tempu, ki ga zmorem«, »biti s pravimi ljudmi na pravem kraju«, »imeti čas zase in svoje stvari«. To zahteva poznavanje sebe, svojih želja in potreb. Za to se je vredno ustaviti in razmisliti kje sem in kam želim naprej. Kar me zdaj izpolnjuje je upočasnitev, je lahkotnost, ustvarjalnost, je veselje. To pa zahteva premik fokusa in delovanja na smiseln način.
Kar je drugače v tem obdobju, je naše zaznavanje vseh teh situacij. Naše oči zrejo v tem obdobju bolj skozi skrbi in negotovost kot pa z zaupanjem vase in življenje. Zaradi česar se počutimo slabo.
Ko skrb zase pomeni poenostaviti in upočasniti
Kaj če bi bolj dali prednost poenostavljanju?
Že dolgo časa preučujem in izvajam različne tehnike, s katerimi ozaveščam svoje počutje in ga spravljam v ravnovesje. To mi pomeni psiho fizično skrb zase.
Raziskujem kaj lahko naredim in kako naj razmišljam, da se učinkovito držim v ravnovesju in da pri tem rastem in napredujem.
Če je bilo na začetku poti bolj v smeri kaj vse še poleg ostalega lahko naredim, da se bom bolje počutila pa je sedaj bolj v smeri, česa vse mi ni treba več narediti in kaj odstraniti, da mi bo bolje.
Verjamem, da bi marsikdo želel, da bi bila dolžina počitnic začrtana za dolžino delovnih dni v letu in obratno, vendar je realnost povsem drugačna.
Z namenom, da dnevi polni aktivnosti potekajo bolj umirjeno sama uporabljam navodilo
»Česa ne rabim narediti, da si svoj dan in počutje lahko izboljšam?«
Z vami delim seznam vodil, s katerimi sebe vodim skozi dan, kadar imam občutek, da je vsega preveč ali na urniku, pri delu, v mojih mislih in čutim, da sem na poti v tesnobo, znerviranost in preobremenjenost.
Tudi če imamo še toliko opravil in zadolžitev, ki nas čakajo imamo vedno možnost, da svoje počutje pri tem ozavestimo, o vsem razmislimo in se ponastavimo za naslednje korake.
- Diham umirjeno
Ozavestim svoj dih. Skušam dihati mirno, s prepono. Če se le da ne predihavam, ne delam globokih vdihov, saj s tem že poglabljam svojo stisko. Manj je več.
- Ozavestim kaj razmišljam
Ozavestim o čem razmišljam, da se počutim tako kot se počutim. –kaj pričakujem od sebe? Razmislim koliko sem realna ob vseh zadolžitvah, ki jih imam. Velikokrat se ujamem in ugotovim, da so moja pričakovanja precej nerealna, saj vendar nisem superčlovek z neskončno energije in neskončnimi zmožnostmi.
- Izmed vseh zadolžitev v polnem urniku izberem tri najpomembnejše
Pri tem skušam, da ni narejeno kot opomnik kaj vse na seznamu bo vse še ostalo za narediti, ampak kot olajšanje česa vse mi ni treba narediti. Po tem čutim olajšanje in razbremenitev.
Gre za to, da ni pomembno samo število stvari, ki jih lahko opravimo v enem dnevu, ampak da opravimo tisto kar je pomembno.
- Ko se lotim opraviti stvar, jo opravim naenkrat in ne delam več stvari naenkrat.
Če je možno opravim stvar že kmalu (ne odlašam z opravilom do poznih uri). To mi poveča občutek izpolnjenosti in uspeha.
- Omejim zunanje informacije
Ni nam treba biti ves čas na razpolago na mailih, na telefonu, na družabnih omrežjih. Svet se bo vrtel naprej tudi če ne bom stalno klikala in preletavala vse informacije. Omejim vire in se ne pustim motiti.
